“V Ne pozabi dihati spremljamo »veliko prebujenje« glavnega protagonista, ki se ne odvije samo zaradi tega, ker je lik pač vstopil v ključno obdobje svojega odraščanja, temveč ker je ta proces sprožila kulisa vročega poletja v objemu neokrnjene narave. Prav poletje na provinci je tu do tolikšne mere pomembno za tok pripovedi, da letnega časa ne moremo pojmovati le kot scenografsko ozadje, temveč narava sama igra vlogo osrednjega filmskega lika. In to ne kar kateregakoli lika – poletje je tisti vrhovni demiurg, božja roka, ki kot v kakšni grški drami z vso silo vrže svoje junake v svet in jih sooči s preizkušnjami, katerih razpleta ni mogoče napovedati in katerih posledice se bodo zavedali šele mnogo kasneje. Vnaprej je jasno le eno – to bo to tisto eno nepozabno poletje, ki bo za vedno zaznamovalo njihova življenja.” Matic Majcen, Filmski kritik